Aktualno

Zanimivosti povezane z našim gobarskim društvom

12. RAZSTAVA GOB V HOČEVJU Tretji vikend v septembru je v Hočevju vsako leto živahno in tudi letos je bilo tako. Člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje smo, kljub slabi vremenski napovedi, postavili razstavo gob. Hočevje leži v občini Dobrepolje med vasema Krka in Zdenska vas.
Člani društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje že tradicionalno vsako leto v vasi Hočevje postavimo razstavo gob. Letos je bila to že 12. razstava, kot vsakič do sedaj, v naravnem okolju, pod Štentovim kozolcem v Hočevju, ki je za nabrane primerke gob pravi balzam. Tridnevna razstava je bila za obiskovalce, ljubitelje narave, gob in gobarjenja, odprta 16. in 17. septembra 2017. V ponedeljek, tretji dan razstave, je bil kot vsa leta do sedaj, namenjen učencem osnovnih šol. Otvoritev razstave je bila v soboto 16.9.2017 ob deseti uri. V nagovoru je predsednik društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje g. Pavle Gregorka pozdravil navzoče in na kratko predstavil delo društva. Poudaril je, da so v društvu aktivni skozi celo leto, tudi v času ko ni sezona gob. Aktivnosti društva so povezane z naravo, gobami in gobarjenjem. Smo društvo, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja in varstva narave. Med člani, občani in ljubitelji gobarjenja, širimo spoznanja o varstvu in pomembnosti gozdne mikoflore in gob kot naravnega bogastva. V ta namen izobražujemo člane društva, za občane občine Dobrepolje in širšo javnost vsako leto v Jakličevem domu na Vidmu organiziramo predavanje o gobah. Naša želja je, da bi se predavanj udeležilo še več občanov in ljubiteljev gobarjenja, še posebno pa pogrešamo mlajšo populacijo.
	Letos narava v našem okolju ni bila ravno radodarna z gobami. Kljub temu, nam je za razstavo uspelo nabrati in prikazati preko 260 vrst gob. Primerke gob za razstavo so nabirali člani našega društva in krajani Hočevja. Na pomoč so nam tudi tokrat priskočili člani gobarskih društev Ribnica, Novo mesto, Ig in Lisička iz Maribora. Pri postavitvi razstave, determinaciji oz. določanju gob so sodelovali Slavko Šerod, Veronika Tratnik, Pavle Gregorka in še nekateri člani našega društva. Predsednik društva je v svojem nagovoru omenil tudi gobarski dom na Šentrumarju, ki je zgrajen izključno z donatorskimi sredstvi in prostovoljnim delom članov in simpatizerjev društva in služi svojemu namenu. Navzoče je, v odsotnosti župana občine Dobrepolje, pozdravila podžupanja ga. Nevenka Dolgan. V svojem nagovoru je pohvalila delo članov društva gobarjev in poudarila, da se društvo vsa leta aktivno vključuje tudi v občinske prireditve in je vedno pripravljeno na sodelovanje. Z vsakoletno razstavo gob v Hočevju, društvo veliko pripomore k spodbujanju turizma v občini in prepoznavnosti oz. promociji le te, saj je razstava gob velik kulturni dogodek v občini Dobrepolje. V kratkem kulturnem programu, so pod vodstvom mentorice ga. Tončke Rajer, peli, plesali in recitirali učenci in učenke podružnične šole Krka z Osnovne šole Stična. S pesmijo so kulturni program popestrili tudi ženski pevski zbor Lastovke iz Grosuplja in ljudski pevci Zarja Čušperk in Račna. V nedeljo je v okviru spremljevalnega programa razstave gob potekalo tudi tekmovanje v pripravi gobjih jedi. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah in sicer, v kuhanju gobjega golaža oz. gobje enolončnice in najizvirnejše oz. najbolj domiselne gobje jedi. Gobji golaž so udeleženci tekmovanja pripravljali na prireditvenem prostoru pred gasilskim domom. V tej kategoriji so sodelovale 4 ekipe in sicer: Gobarsko društvo Novo mesto, Trio Sombreros iz Zagorice, Gobarsko društvo Snežka iz Dobrovcev in Bločanovi prijatelji iz Vidma. V kategoriji najbolj domiselne gobje jedi sta sodelovali dve ekipi in sicer: Gobarsko Mikološko društvo Ig in Gobarsko društvo Novo mesto.
Vodja tekmovanja v kuhanju gobjega golaža in najbolj domiselne gobje jedi je bil podpredsednik društva Štefan Kastelic, ki je predstavil člane komisije v sestavi: g. Makarovič, g. Gale in g. Pečnik. Komisija je bila pred zelo težko odločitvijo, saj so bile vse jedi pripravljene zelo dobro, kot je dejal predsednik komisije, če bi lahko, bi dal vsem prvo mesto.Po oceni komisije je prvo mesto za gobji golaž oz. gobjo enolončnico prejelo Gobarsko društvo Snežka iz Dobrovcev, drugo mesto je zasedla ekipa Bločanovi prijatelji iz Vidma, tretje mesto pa ekipa Trio Sombreros iz Zagorice. V kategoriji najbolj domiselne gobje jedi je prvo mesto zasedlo Gobarsko Mikološko društvo Ig, drugo mesto pa Gobarsko društvo Novo mesto. Kot donator nam je pokale za tekmovanje tudi letos podarilo Zlatarstvo Gros iz Grosuplja. Komisija je izven konkurence ocenila tudi gobji golaž, ki so ga pripravili člani DGŠŠ Hočevje in je bil na voljo obiskovalcem ter menila, da je bil odličen, vendar domače društvo ne more sodelovati na tekmovanju, ki ga samo organizira. Da je bil golaž res dober se je videlo tudi po tem, da ga je zmanjkalo tako v soboto kot v nedeljo. Razstava gob vsako leto privablja nove in nove obiskovalce iz bližnje in daljne okolice, tudi iz sosednjih občin, kar nas še dodatno motivira. Tako je minil mesec september, ki ga je zaznamovalo zelo aktivno delo članov in članic Društva Gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje. Trud, ki ga vložimo v razstavo gob, je bogato poplačam, ko vidimo zadovoljne obraze obiskovalcev in slišimo njihove pohvalne besede. Nasvidenje naslednje leto na 13. razstavi gob v Hočevju.


Ogled muzeja gob v Zagrebu in Kartuzije Pleterje Mesto Zagreb, prestolnica naše sosednje države Hrvaške, se ponaša z največjo zbirko gob srednje evropske regije. »Muzej gljiva« se nahaja na Trgu Bana Jelačiča, torej v samem centru hrvaškega glavnega mesta.
V soboto14. Oktobra 2017, smo se člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje odpravili na strokovno mikološko ekskurzijo v Zagreb na ogled muzeja gob. Muzej se nahaja v samem središču Zagreba, na 180 m2 površine, kjer nas je prijazno sprejel g. Romano Božac, zaslužni znanstvenik, agronom, profesor, doktor znanosti in najpomembnejši hrvaški mikolog in poznavalec gob. Ustanovitelji muzeja so mesto Zagreb, Turistična skupnost Zagreba in Gobarsko društvo Kamilo Blagaić, pobudnik pa ravno g. Romano Božac. V muzeju gob se nahaja zbirka preko 1500 različnih vrst gob, razstavljenih po posameznih rodovih. Za ohranitev naravnega videza posamezne gobe profesor Božac uporablja metodo liofiliranja. Tako obdelan vzorec ohrani obliko in ostale značilnosti naravnega primerka in ima dolgo življensko dobo. Tovrstni način ohranjanja gob uporablja zelo malo ustanov, menijo, da so v svetovnem merilu ena redkih ustanov, katera uporablja liofilizacijo kot način ohranjanja naravne dediščine gobjega bogastva. V muzeju gob se nahajajo primerki gob iz različnih delov Hrvaške, iz drugih držav in celin, praktično iz celega sveta, tudi iz Slovenije. Profesor Božac nam je opisal svoje 20-letno delo z glivami in nam nadrobno predstavil postopek priprave razstavnih eksponatov. Nedvoumno je g. Božac velik strokovnjak na področju mikologije, zelo optimističen, saj namerava za potrebe muzeja pridobiti dodatne prostore in občutno povečati že tako obsežno zbirko gliv. Člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje se prof. Romanu Božcu zahvaljujemo za vodeni ogled muzejske zbirke in strokovno razlago postopka ohranjanja naravnega videza gob. Udeleženci strokovne ekskurzije-ogleda muzeja gob v Zagrebu smo prišli do spoznanja, da z dobrim sodelovanjem z ostalimi gobarskimi društvi v Sloveniji in izven nje ter prenašanjem znanja o gobah, bogatimo naše vedenje o bogastvu gob v naših krajih.
Zapustili smo Zagreb in se preko mejnega prehoda Obrežje vrnili v Slovenijo, mimo Šentjerneja na Dolenjskem do Kartuzije Pleterje, ki leži v ozki dolini med gozdovi, sadovnjaki in vinogradi. Kartuzijanski samostan Pleterje je samostan reda kartuzijanov, najstrožjega moškega reda v rimskokatoliški Cerkvi, kjer se menihi v samoti in molku posvečajo hoji za Kristusom. Ta samostan je edina še delujoča kartuzija v Sloveniji. Kartuzija je zaprta za obiskovalce. Ogledali smo se staro gotsko cerkev in multivizijsko predstavitev o zgodovini kartuzije in življenju kartuzijanov. V bogato založeni prodajalni smo nakupili pridelke in izdelke, ki nastanejo izpod rok menihov – vino, žgane pijače, likerje, medene izdelke, čaje in druge dobrote. V neposredni bližini samostana se nahaja Muzej na prostem Pleterje, ki predstavlja staro tradicionalno kmečko domačijo iz leta 1833, kjer obiskovalci spoznajo zibelko slovenskega naroda. Po poznem kosilu v gostišču pod Trško goro smo zaključili naše potepanje in se zadovoljni, polni novih vtisov vrnili proti domu.

Rogla – Osemnajsto mednarodno srečanje gobarjev
Mikološko društvo »Kostanjevka Zreče« je letos organiziralo že osemnajsto mednarodno srečanje gobarjev na Rogli. Njihovemu vabilu smo se člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje z veseljem odzvali.

V soboto, 19. avgusta 2017, smo člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje odšli na gobarjenje na Štajersko. Na pot smo se morali odpraviti dovolj zgodaj, ker je bila cesta od Zreč do Rogle, med deseto in enajsto uro, zaradi kolesarske prireditve, popolnoma zaprta. Ko smo prispeli na Roglo, je bilo pri koči na Jurgovem zbranih že preko 100 udeležencev, članov gobarskih društev iz Slovenije in Hrvaške. Vreme je bilo prijetno sveže, pravšnje za gobarjenje. Organizator srečanja gobarjev, Mikološko društvo »Kostanjevka Zreče«, je poskrbel za vodeno gobarjenje z njihovimi vodiči po okoliških gozdovih Rogle. Gobarji, člani Gobarskega društva Štorovke Šentrumar Hočevje, smo se pridružili skupini, ki jo je vodil Marko. Z avtomobili smo se zapeljali na vznožje Rogle, do spodnje postaje žičnice Jurgovo. Teren za gobarjenje je bil kar zahteven, precej strm smrekov gozd. Majhen potoček, ki nam je bil tudi za orientacijo, nam je vlival upanje, da bo zaradi prisotne vlage, mogoče najti različne primerke gliv za razstavo in determinacijo. Jurčkov in lisičk ni bilo ravno v izobilju. Z različnimi primerki gliv smo kar napolnili košare in se do 13. ure vrnili do koče na Jurgovem, kjer so determinatorji že postavljali razstavo gob. Kljub temu, da je malo ponagajal dež, so strokovnjaki za gobe, na prostoru pred kočo, determinirali preko 140 primerkov gob. Sledila je še razglasitev nagrajencev, podelitev priznanj in prijetno druženje gobarjev. Razstava gob na Rogli, je Mikološkemu društvu »Kostanjevka Zreče« nedvomno odlično uspela.


Primožev pohod do gobarskega doma na Šentrumarju
	V nedeljo, 11. junija 2017, smo člani Društva gobarjev Štorovke Šetrumar-Hočevje že tradicionalno organizirali pohod do gobarskega doma na Šentrumarju. Pohod na hrib Šentrumar je bil organiziran z vodičem iz treh smeri. Pri trgovini Krka na Krki je zbrane pohodnike po gozdni poti proti Šentrumarju popeljal Milan. Dve uri prijetne hoje mimo Kotov ni bilo za nikogar prenaporno. Pri Jakličevem domu na Vidmu je pohodnike pričakal Jože in prej kot v dveh urah, so prispeli do gobarskega doma. Izpred gasilskega doma v Hočevju pa ste se na Šentrumar lahko odpravili v družbi Gerte. Iz Hočevja mimo Kotov je pot do Šentrumarja najkrajša in nezahtevna. Vreme je bilo pohodnikom naklonjeno, prijetno za sprehod po gozdu. Med potjo smo nabrali nekaj primerkov gob in jih pri gobarskem domu na Šentrumarju skupaj s člani društva determinirali. Pohodniki, ki jih je bilo približno toliko kot pretekla leta, so se okrepčali, se odpočili, pokramljali v prijetni družbi in se zadovoljni vrnili v dolino proti domu. Ko bo naslednje leto zopet godoval sv. Primož in če vas bo zamikalo, da naredite nekaj zase in dobro počutje, se nam pridružite na eni izmed zbirnih mest. Tisti, ki vam je pot do Šentrumarja že dobro poznana, pridite po svoji poti, med potjo pa ne pozabite pobrati kakšne gobice. Se vidimo naslednje leto na Šentrumarju.


Izobraževanje članov Društva gobarjev Štorovke Šentrumar-Hočevje za pridobitev naziva determinator pripravnik
V Sloveniji je gobarjenje zelo priljubljena oblika rekreacije. Pri nabiranju in uživanju strupenih ali smrtno strupenih gob, pa se prijetna rekreacija lahko spremeni v pravo kalvarijo. Zato ne uživajte podarjenih gob, jejte samo gobe, katere zares dobro poznate. V Društvu gobarjev Štorovke Šentrumar-Hočevje smo svoje znanje o gobah želeli poglobiti in nadgraditi. Zato smo v gobarskem domu na Šentrumarju organizirali dvodnevni tečaj, v petek 26.5. in soboto 27.5.2017, za pridobitev naziva determinator pripravnik. Za pridobitev naziva determinator pripravnik mora vsak kandidat spoznati 80 določenih vrst gob iz obveznega seznama 240-tih vrst, ki jih je predpisala Mikološka zveza Slovenije (MZS). Tečaja se je udeležilo devet članov našega društva in trije člani Gobarskega društva Ig. Predaval je g. Slavko Šerod, determinator mentor, predsednik mikološke komisije pri MZS in predsednik Gobarskega društva Lisička Maribor. Uvodoma je predstavil Gobarsko društvo Lisička iz Maribora, ki se ponaša s 50-letnim delovanjem in z vizijo, ki so jo postavili predhodniki in jo izvajajo še danes. Poudaril je, da gobarjenje po zakonodajnih okvirih spada med rekreacijo v gozdu, kar je opredeljeno v različnih zakonih, ki nas poučijo o tem kaj vse je dovoljeno. Ustava Republike Slovenije 5. člen »Država… skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnost za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije«. Obnašanje gobarjev obiskovalcev gozdov določa več predpisov in sicer: zakon o gozdovih, pravilnik o varstvu gozdov, uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju, zakon o ohranjanju narave, uredba o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv in rdeči seznam gliv Slovenije. Zakon o gozdovih nas v 5. členu pouči, da lahko gobe nemoteno pobiramo povsod, tudi v lastniških gozdovih, razen če lastnik v njih ne izvaja pridobitne dejavnosti (npr. goji kostanje), kar pa mora biti posebej označeno, ali pa če se nahajamo na zaščitenem območju, kar pa tudi mora biti posebej označeno. V pravilniku o varstvu gozdov je zapisano, da lahko posamezni obiskovalec gozda v smislu rekreativnega nabiranja za lastne potrebe nabere dnevno največ 2 kg gob, razen gob, ki jih je prepovedano nabirati na podlagi predpisa, ki ureja varstvo samoniklih gliv, plodov, mahov in kostanja ter 1 kg zelnatih rastlin, razen rastlin, ki jih je prepovedano nabirati na podlagi predpisa, ki ureja varstvo zavarovanih rastlinskih vrst. Zakon o ohranjanju narave nas v 28. b členu pouči kako lahko z vozili vozimo in parkiramo v naravnem okolju (v pasu 5 m izven vozišča, če je ustavljanje ali parkiranje v skladu s predpisi, ki urejajo cestni promet, in če temu ne nasprotuje lastnik zemljišča). V Sloveniji je z uredbo iz leta 2011 prepovedano nabirati 41 zavarovanih gob. Ob vseh omejitvah pa je najpomembnejše samo eno, in sicer to, da vedno nedvoumno ugotovimo, ali gre za užitno ali strupeno gobo.
Za opremo pri nabiranju gob veljajo enaka pravila kot za vsak daljši sprehod – primerna obutev in zaščita pred dežjem. Primerno je tudi pokrivalo, saj glave ne ščitimo le pred vejami in bodicami, temveč po možnosti tudi pred klopi, ki so v nekaterih gozdovih postali resna nevarnost. Če želimo nabrane gobe prinesti domov v dobrem stanju in lepe, si moramo nabaviti čvrsto pleteno košaro. Gobe v njej lahko ležijo ena na drugi. Skozi špranje v košari pa se med gobarjenjem lahko sproščajo trosi; na ta način omogočamo njihovo širjenje oziroma reprodukcijo. Nikakor ne smemo uporabljati plastične vrečke. Gobe moramo vedno očistiti na mestu, kjer jih odtrgamo. Ko pridemo domov, moramo gobe takoj vzeti iz košare. Najbolje je, da jih pripravimo še isti dan. Posamezne vrste gob so surove strupene, vendar med prekuhavanjem oddajo svoj strup v vrelo vodo; so pa tudi takšne, pri katerih vročina pri kuhanju njihov strup v celoti uniči oziroma razgradi. Nekaterih vrst gob ne smemo uživati skupaj z alkoholom, sicer lahko pride do hudih zastrupitev. Tako kot jagode, jajca, sir ali oreščki lahko tudi najboljše užitne gobe pri nekaterih ljudeh povzročijo alergije ali pa jih preprosto ne prenašajo dobro. Vendar ne pozabimo naslednje: če bi se takšni znaki pojavili pri vseh, ki so zaužili gobjo jed, obstaja velika verjetnost, da ne gre za alergijo, temveč za zastrupitev. Zato takoj v bolnišnico ali k svojemu zdravniku.
Tudi večkratnega pogrevanja gobjih jedi ne priporočamo, ker je za večino vrst gob lahko škodljivo. Previdnost velja tudi za globoko zamrznjene gobe in gobe, ki so zaradi zmrzali pomrznile že v naravi. Enkratno zamrzovanje je dovoljeno; odmrznitev in vnovična zamrznitev pa gobe pokvari. Pri nabiranju gob moramo biti še posebno previdni pri čisto mladih gobah, ki svojih značilnosti še niso povsem razvile. Ne smemo se zanašati na to, da pripadajo vse gobe, ki rastejo tesno ena ob drugi, eni in isti vrsti. Sredi gruče užitnih gob lahko naletimo na posamezne primerke strupenih vrst. Če so gobe črvive ali so jih obžrli polži, to še ničesar ne pove o njihovi užitnosti za človeka; očitno je, da so za polže in insekte tudi najbolj strupene gobe neškodljive. Nikoli ne nabirajmo prestarih gob. Ne pozabimo, da v dežju mnoge gobe spremenijo svojo barvo in čvrstost. Pogosto postanejo temnejše in spolzke, robovi klobuka pa včasih prosojni. Močnejše deževje lahko izpere tudi nekatere od najpomembnejših znakov, kot na primer majhne bele krpice s klobuka rdeče mušnice in panterjeve mušnice. Prav tako lahko zaradi vremenskih vplivov ali polžev izgineta obroček na betu, kot tudi lupina v dnišču. Zaradi tega moramo vedno upoštevati tudi druge značilnosti določene vrste gobe. Gob, ki jih ne poznamo, pa tudi takšnih, ki jih ne prepoznamo kot strupene, ne smemo nikoli brcati ali jih pohoditi. Vsaka goba služi za hrano celi vrsti živali. Mnoge gobe, tudi strupene, pa so zelo pomembne za rast in razvoj rastlin, s katerimi so povezane preko korenskega sistema. Zato je vsako uničevanje gob iz vidika varovanja narave nedopustno. Ne glede na svojo strupenost, pa so tudi strupene gobe čudovita bitja in okras gozda, saj nam pogled nanje razveseli oko in srce. Vse to in še veliko zanimivega o gobah nam je povedal g. Šerod. Še ga bomo povabili v Hočevje. Na koncu predavanja je naše znanje o gobah preizkusil s testom, ki smo ga vsi slušatelji uspešno opravili in nam pokazal še mikroskopiranje gob. Kandidat, ki želi pridobiti naziv determinator samostojni svetovalec mora prepoznati, opisati ter imenovati z latinskim in slovenskim imenom 216 vrst gliv. Še veliko se moramo naučiti.

Gobarji na 12. smrčkijadi v Umagu
V mesecu aprilu 2017 smo se člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje odpravili k našim sosedom na Hrvaško, kjer smo se udeležili 12. mednarodne smrčkijade v Umagu.

Društvo gobarjev Bujštine »Boletus« iz Umaga že tradicionalno vsako leto organizira mednarodno srečanje gobarjev v Umagu. Letos je bila v njihovi organizaciji to že 12. prireditev, imenovana »12. Medjunarodni dani gljiva i bilja – SMRČKIJADA, ki traja tri dni. Prvi dan smrčkijadepotekajo predavanja o gobah, drugi dan organizirajo nabiranje smrčkov (mavrahov) in divjih špargljev v okolici Umagater izdelavo najlepše gobarske palice, tretji dan pa poteka tekmovanje v kuhanju gobjih jedi. Mi smo se udeležili drugega dneva prireditve.

Člani društva gobarjev Štorovke Šentrumar-Hočevje smo v soboto 8.4.2017 v zgodnjih jutranjih urah naše potepanje začeli na Vidmu, pot nadaljevali preko Hočevja, Krke, Ivančne gorice in Ljubljane, kjer so se nam pridružili tudi člani Mikološkogobarskega društva Ig, Mikološko gobarskega društva Ljubljana in gobarskega društva iz Velenja. Po kratkem postanku za jutranjo kavico na Ravberkomandi, smo pot nadaljevali mimo Kopra do mejnega prehoda s Hrvaško, kjer smo zaradi poostrenega nadzora potnikov na južni šengenski meji, dobro uro in pol čakali za vstop v državo Hrvaško. Končno smo prispeli v Umag. Gostitelji so nam pripravili prisrčen sprejem. Malo smo postali nejevoljni, ko so nam organizatorji smrčkijadepovedali, da so vodniki s skupinami gobarjev že odšli v okoliške gozdove nabirati smrčke in divje šparglje. Naša zamuda je bila zaradi organizirane prireditveprevelika. Da nam je čas hitreje minil, smo se podali raziskovati lepote kraja Umag in res smo imeli kaj videti. Čudovito mesto, lepo vreme in ugodna morska klima so nam vrnili dobro razpoloženje, da smo lažje počakali nabiralce smrčkov. Njihove košare niso bile pretirano polne gob, vendar bilo jih je dovolj, da so organizatorji lahko pripravili manjšo razstavo gob in determinacijo nabranih primerkov, predvsem smrčkov.Sledil je pozdravni govor podpredsednika Mikološke zveze Hrvatske g. Josipa- Marina Šimića. Pozdravil je vse udeležence smrčkijade, še posebno predstavnike prijateljskih gobarskih društev iz Hrvaške, Srbije, Slovenije, Bosne in Hercegovine in celo iz Grčije ter se zahvalil za udeležbo na njihovi vsakoletni prireditvi-smrčkijadi. Organizatorji so podelili nagrado za najlepšega smrčka in nagrado za najlepšo košaro gob. Nagrada za najlepšo gobarsko palico je letos pripadla članom gobarskega društva iz Grčije. Po končani podelitvi priznanj vsem predstavnikom-udeležencem gobarskih društev, je sledilo še prijateljsko druženje ob zvokih glasbe domačega ansambla. Ob prijetnih zvokih dalmatinske glasbe so odmevale tudi slovenske pesmi, še posebno pesmi ansambla Slavka Avsenika in Lojzeta Slaka.

Prijetno je bilo druženje z gobarji na 12. mednarodni smrčkijadi v Umagu. Gostiteljem smo se zahvalili za povabilo in gostoljubje ter obljubili, da prihodnje leto zopet pridemo.

Čistilna akcija v okolici Hočevja in v gobarskem domu na Šentrumarjuter njegovi okolici

Vsako leto, ob dnevu zemlje, v mesecu aprilu po celotni Sloveniji potekajo čistilne akcije. Tudi letos je bilo tako.
V naši občini Videm Dobrepolje je letos potekala čistilna akcija v soboto 8. aprila 2017. Člani društva Gobarjev Štorovke Šentrumar-Hočevje in člani Prostovoljnega gasilskega društva Hočevje smo čistilno akcijo organizirali v petek, en dan prej kot je potekala v ostalih krajih občine. Zbrali smo se pri gasilskem domu v Hočevju. Poleg članov obeh društev so se čistilne akcije, tako kot vsako leto, udeležili tudi krajani Hočevja, nekateri tudi z otroci. Bilo nas je preko 25. Očistili smo gozdne poti v okolici Hočevja, pobirali smeti ob glavni cesti Zdenska vas Hočevje vse do občinske table Ivančna gorica. Najbolj polne so bile rumene vreče, v katere smo metali trdo plastiko, plastenke, pločevinke, konzerve, tetrapak, vse vrste folije… Prav ste prebrali, vse te odpadke smo našli ob glavni cesti, v gozdu, ob gozdnih poteh, povsod tam, kamor sploh ne sodijo. Vsako leto se vprašamo, kdo si in kakšen si človek, da tako neodgovorno odvržeš svoje odpadke.

Seveda, pa gobarji ne pozabimo na naš gobarski dom na Šentrumarju. Tudi on je vsako leto deležen temeljitega spomladanskega čiščenja. Pobarvali oz. zaščitili smo lesene dele doma, ki so jih vremenske neprilike načele, pokosili, pograbili in očistili okolico doma. Mimogrede smo pogledali tudi za gobe, za marčnice, ki običajno rastejo ob tem času, a bili smo neuspešni. Gobarska sezona se šele začenja. Mi smo optimisti.


Predavanje o gobah z diapozitivi
V petek, 21. aprila 2017, smo člani Društva gobarjev Štorovke Šnetrumar-Hočevje v modri dvorani Jakličevega doma na Vidmu organizirali predavanje o gobah z diapozitivi. Predavala je članica našega društva ga. Veronika Tratnik - determinator samostojni svetovalec. Rdeča nit letošnjega predavanja so bile glive zaprtotrosnice. Ga. Veronika nam je najprej predstavila strokovni del proučevanja gliv in razvojni krog zaprtotrosnic. Zaprtotrosnice so raznolika in številčna skupina pravih gliv. So glive pri katerih nastajajo trosi v posebnih mešičkih, askih. Mednje spadajo npr. glive kvasovke, plesni ter bolj znane kot so mavrah in tartuf.
Med zaprtotrosnice spadajo tudi zajedavske glive. To so glive, ki živijo na račun svojega gostitelja, to je organizma, v katerem ali na katerem se naselijo, ga navadno okužijo, da zboli. Podrobno je opisala značilnostisamo nekaj primerkov gliv iz rodu zaprtotrosnic, nam bolje poznanih. Ker so vsi smrčki (mavrahi) pogojno užitni, zamenjava s podobnimi vrstami ni usodna. Nevarnejša je zamenjava s pomladanskim hrčkom, ki je smrtno strupen in raste v istem času. Še veliko zanimivega nam je povedala ga. Veronika, zato nam je čas v njeni družbi prehitro minil. Če tudi vas zanimajo glive, se nam pridružite na predavanjih naslednje leto.


UTRINKI IZ 12. LETNE SKUPŠČINE DRUŠTVA GOBARJEV ŠTOROVKE ŠENTRUMAR HOČEVJE
V soboto, dne 18.3.2017, smo se člani društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje zbrali na 12. redni letni skupščini v prostorih Gostišča Krka na Krki.
	Predsednik društva Pavle Gregorka je v imenu Upravnega odbora društva, kakor tudi v svojem imenu, pozdravil člane Društva gobarjev Štorovke Šentrumar-Hočevje, prisotne člane drugih gobarskih društev in ostale povabljene goste ter članom v potrditev predlagal dnevni red skupščine. Po izvolitvi organov skupščine in ureditvi vseh formalnosti je delovno predsedstvo nadaljevalo skupščino. Sledila so poročila organov društva o delu v letu 2016. Prvi je poročilo o delu društva podal predsednik Pavle Gregorka. Poudaril je, da si je društvo tudi v preteklem letu zadalo veliko nalog, ki so bile skoraj vse v celoti realizirane. Tradicionalno, vsako leto prvo nedeljo v novem letu, organiziramo novoletni pohod do gobarskega doma na Šentrumarju in sicer iz treh smeri: Vidma, Krke in Hočevja. Novoletni pohod je postal priljubljen med člani društva in pohodniki, saj se ga, ne glede na vremenske razmere, vsako leto udeleži lepo število pohodnikov. Ob dnevu zemlje, občina Dobrepolje vsako leto organizira čistilno akcijo. V Hočevju je nosilec čistilne akcije Društvo gobarjev Štorovke Šentrumar-Hočevje, ki skupaj s člani PGD Hočevje in krajani očistimo Hočevje in njegovo okolico vse do gobarskega doma na Šentrumarju. V mesecu juniju organiziramo Primožev pohod (sv. Primož je zavetnik in sejalec gob) do gobarskega doma, ravno tako iz treh smeri: Vidma, Krke in Hočevja. Pohodniki nabrane gobe prinesejo do gobarskega doma, kjer jih skupaj pregledamo, determiniramo in pripravimo manjšo razstavo. V Jakličevem domu na Vidmu, vsako leto organiziramo, za člane našega društva in krajane- občane občine, predavanje o gobah z diapozitivi. Zagotovo je naš največji projekt tradicionalna razstava gob v Štentovem kozolcu v Hočevju, ki smo jo uspešno izpeljali v mesecu septembru 2016. To je bila že 11. razstava gob v Hočevju in prikazali smo 204 primerkov gob. Razstava je bila zelo dobro obiskana, v naše zadovoljstvo, vsako leto privablja več obiskovalcev. Ponedeljek, tretji dan razstave, je vsako leto namenjen učencem osnovnih šol. Sodelovanja z osnovnimi šolami smo še posebno veseli, saj tudi na takšen način prenašamo svoje znanje o gobah in varstva narave na mlajše generacije.
Aktivni smo bili tudi pri promociji občine Videm in kraja Hočevje. Bili smo na sejmu Alpe Adria Natura na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani skupaj s TD Dobrepolje in DPŽ, na tradicionalnem dobrepoljskem vandranju, tradicionalni golažijadi v Podgori, otroškem bazarju OŠ Dobrepolje, in še bi lahko govoril o naših aktivnostih. Že vrsto let sodelujemo z občinsko upravo občine Dobrepolje, Mikološko zvezo Slovenije, Ministrstvom za okolje in prostor, saj smo si pred leti pridobili Status društva v javnem interesu na področju ekologije in varovanja narave. Zelo dobro sodelujemo z gobarskimi društvi iz Gorij, Škofje Loke, Novega mesta, Ribnice, Ljubljane, Iga, Dobrovcev in ostalimi gobarskimi društvi iz Slovenije in glivarskog društva Boletusiz Umaga-Hrvatska. Radi si ogledamo njihove razstave gob. Naša druženja so zelo prijetna in hkrati koristna, saj si izmenjujemo gobarske izkušnje in spoznavamo nove gobe in rastišča. Na koncu je predsednik društva Pavle Gregorka pohvalil vse člane, članice in simpatizerje društva, ki svoj prosti čas namenijo aktivnostim in delu v društvu, donatorjem pa se je zahvalil za denarne prispevke in dobitke za srečelov. Sledila so še poročila blagajnika, gospodarskega odbora, častnega razsodišča in nadzornega odbora za leto 2016. Iz poročila nadzornega odbora je razbrati, da je finančno poslovanje DGŠŠ vodeno vzorno in da na poslovanje nimajo pripomb. Tudi poročilo častnega razsodišča je pohvalno, saj v preteklem letu niso prejeli nobene ustne niti pisne prijave glede kršitev aktov društva ne od članov društva in tudi ne od UO društva Štorovke Šentrumar Hočevje. Vsa poročila so bila soglasno sprejeta Soglasno je bil sprejet program dela društva za leto 2017 in finančni plan za leto 2017. V društvo gobarjev smo sprejeli tri nove člane. Skladno s sklepom UO so priznanje prejeli: članica društva Veronika Tratnik, za uspešno z odliko opravljen izpit pri MZS za pridobitev naziva determinator samostojni svetovalec, član društva Franci Flek, za delo v društvu in urejanju spletne strani društva in ga. Slavka Tičar, za dolgoletno brezplačno oddajo kozolca za potrebe razstave gob. Zahvalo sta prejela: g. Valentin Štih naš donator, in dolgoletni član društva Bogdan Tratnik - samostojni svetovalec mentor, ki je vsa leta aktivno sodeloval v društvu pri postavitvah naših tradicionalnih gobarskih razstavah in predavanjih o gobah. Skupščine so se udeležili tudi predstavniki prijateljskih gobarskih društev Ribnice in Ljubljane. Zahvalili so se za povabilo na skupščino, pozdravili navzoče, pohvalili delo našega društva v preteklem letu in poudarili, da si tako dobrega in prijetnega sodelovanja želijo tudi v bodoče. Svojo odsotnost so opravičili predstavniki GD iz Gorij, GD iz Škofje Loke, GD Novega mesta in GMD Iga. Po končanem uradnem delu skupščine je sledilo še družabno srečanje.

NOVOLETNI POHOD DO GOBARSKEGA DOMA NA ŠENTRUMARJU
Gobarji že tradicionalno prvo nedeljo v novem letu organiziramo pohod doo gobarskega doma na Šentrumarju. Tudi letos je bilo tako.
V nedeljo, 8.1.2017, je termometer ponekod kazal minus 16 stopinj celzija. Seveda pa nizke temperature, zasnežena polja in ceste, ljubiteljev sprehodov po svežem zraku in koristni rekreaciji, niso odvrnile od namena, da se podajo na Šentrumar. Kot smo že v vabilu zapisali, so naši vodniki pohodnike čakali na treh zbirnih mestih ob 9. uri in sicer: pri gasilskem domu v Hočevju, pri Jakličevem domu na Vidmu in pri trgovini Krka na Krki. Tisti, ki jim je pot do gobarskega doma že dobro poznana, so po svoji poti sami prišli na Šentrumar. Naši vodniki so povedali, da so morali pohodniki zaradi snega nekoliko upočasniti korak in biti pri hoji nekoliko bolj previdni, da ne bi prišlo do zdrsov. Vsi udeleženci pohoda so dobro razpoloženi prispeli do gobarskega doma na Šentrumarju, kjer so jih člani gobarskega društva Štorovke Šentrumar Hočevje pričakali z okrepčilom in v toplo zakurjeni koči. Ko so se malo odpočili in okrepčali, so se zahvalili za prijetno druženje in obljubili, da se prihodnje leto zopet vidimo na novoletnem pohodu na Šentrumarju. Pridite tudi vi.