Zanimivosti povezane z našim gobarskim društvom |
PREDNOVOLETNO SREČANJE |
|
V soboto,
10.12.2016, smo se prebudili v lepo sončno, vendar hladno jutro, ravno
pravšnje, za prednovoletno srečanje članic in članov gobarskega društva
Štorovke Šentrumar Hočevje. Na srečanje smo povabili tudi člane drugih
gobarskih društev in sicer: pobrateno GMD Ljubljana, GD Novo mesto, GD
Ig, GD Škofja Loka, GD Gorje in GD Ribnica. Predstavniki
nekaterih društev, ki se srečanja niso mogli udeležiti, so se zahvalili
za povabilo in se opravičili, ker imajo ob koncu leta termine že
rezervirane za društvene obveznosti. |
|
|
|
Na kratko je
povzel aktivnosti in naloge, ki smo jih člani društva opravili v letu
2016. Članici našega društva, Veroniki Tratnik, je čestital za/z odliko
opravljen izpit pri Mikološki zvezi Slovenije, s katerim je pridobila
naziv Determinator samostojni svetovalec. |
|
Nasvidenje na prednovoletnem srečanju v letu 2017. |
GOBARJI NA STROKOVNI EKSKURZIJI V DEŽELI TARTUFOV |
|
Zadnjo soboto v oktobru 2016, smo se člani Društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje, odpravili v deželo tartufov, k našim sosedom na Hrvaško. Člani društva
gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje smo se v soboto 29.10.2016 odpravili
v deželo tartufov, k našim sosedom na Hrvaško. Naše potepanje, smo
dobro razpoloženi, v zgodnjih jutranjih urah začeli na Vidmu, pot
nadaljevali preko Hočevja, Krke, Ivančne gorice, Višnje gore in
Ljubljane, kjer so vstopili še zadnji potniki. Po kratkem postanku za
jutranjo kavico na Ravberkomandi, smo nadaljevali pot mimo Kopra do
mejnega prehoda s Hrvaško, po hrvaški Istri, do Jame Baredine, ki se
nahaja v bližini vasi Nova vas, med večjimi letovišči Poreč, Višnjan in
Tar. Jama Baredine je zaščiten geomorfološki spomenik narave. Globina
jame je 132 metrov s podzemnimi jezeri, katerih globina včasih sega do
trideset metrov. Temperatura jame je stalna okoli 14 * C. Spoznali smo
skrivnostno igro narave, ki je nastajala tisočletja, daleč od dnevne
svetlobe in človeškega očesa – obiskali smo podzemni svet jame. Ta jama
se ponaša s petimi dvoranami in je prava zakladnica stalagnitov in
stalaktitov, abstraktnih podzemnih skulptur, ustvarjenih s strpnim in
dolgotrajnim delom vode. Zanimivost jame je tudi podzemni svet živali,
človeška ribica, ki živi v Postonjski jami in tudi v teh kraških
območjih. Poleg Jame
Baredine je na prostem razstava o kmetijstvu skozi razstavljene predmete
in stroje, ki so tesno povezani z regijo in njenimi prebivalci. Ogledali
smo si razstavo zgodovinskih traktorjev imenovano Tractor zgodba. To je
prva stalna razstava Oltimer-traktorjev na Hrvaškem, odprta leta 2010
kot zbirka petdesetih traktorjev, mlatilnic in drugih kmetijskih strojev
s številnimi fotografijami in dokumenti iz tega časa. Nostalgija je
stari Fordson traktor iz leta 1923, prvi traktor, ki je prišel v vas.
Galerijski prostor Konobon je izdelan iz belega istrskega kamna, v
katerem je okoli 300 eksponatov in predstavlja zgodbo sredozemskih
kultur skozi razstavo - kruh, oljčno olje in vino. Pot smo nadaljevali do mesteca Livade, kjer smo obiskali že tradicionalni sejem »Dnevi tartufov Zigante«. Na sejmu »Dnevi tartufov Zigante« se tako poleg vsakoletne razstave tartufov odvija tudi licitacija, pokušina vin, pršuta, sira, oljčnega olja ter ostalih istrskih dobrot. |
|
S turističnim vlakcem smo se z vodičko Danijelo odpeljali na pravo iskanje tartufov v Motovunski gozd, kjer nas je pričakal licenciran tartufar s svojimi psi. Vodička Danijela nam je predstavila istrski tartuf. Imenujejo ga afrodiziak, istrsko zlato in kralj istrske gastronomije. Tartuf ni gomolj, krompir ali bolezen tal, ampak je simbolična goba. Je močnega karakterističnega vonja, navidezno čuden, predstavlja vrhunsko gastronomsko izkušnjo. Je prava radost okusa, vonja in tradicije. Rek pravi: »Kdor jih okusi enkrat, ostane njihov večni oboževalec.« Tartufov ne iščejo več s prašiči (ti se težko zdresirajo), ampak s pomočjo za to zdresiranih psov z odličnim vohom. Beli tartuf ne raste skozi celo leto, ampak samo od septembra do januarja. Beli tartuf je na žalost spontana rastlina, ne more se ga vzgajati, niti ne more rasti v kakršnih koli tleh. Ne raste v simbiozi z mnogimi rastlinami, redke so tiste, ki imajo ta privilegij. Leta 1999, je gospod Giancario Zigante našel največji tartuf, ki je tehtal kar 1.310 kg. Kot največji najdeni tartuf, se je vpisal v Guinnessovo knjigo rekordov. Naša zgodba s tartufi se je končala, ko nas je licenciran tartufar s svojimi psi popeljal v svet iskanja tartufov v gostem Motovunskem gozdu.
Gerta Gregorka |
|
UTRINKI IZ 11. RAZSTAVE GOB V HOČEVJU | |
Člani društva Štorovke Šentrumar
Hočevje vsako leto v vasi Hočevje pripravimo razstavo gob. Letos je bila
to že 11. razstava, kot vsakič do sedaj, pod Štentovim kozolcem v
Hočevju, ki je za nabrane primerke gob pravi balzam. Tridnevna razstava je bila za obiskovalce, ljubitelje narave, gob in gobarjenja, odprta od 17. do 19. septembra 2016. V ponedeljek, tretji dan razstave, je bil kot vsa leta do sedaj, namenjen učencem osnovnih šol. |
|
Otvoritev razstave je bila v soboto 17.9.2016 ob deseti uri. V nagovoru je predsednik društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje g. Pavle Gregorka pozdravil navzoče in na kratko predstavil delo društva. Poudaril je, da lahko že iz imena društva razberemo, da so aktivnosti društva povezane z naravo, gobami in gobarjenjem in da društvo deluje v javnem interesu na področju ohranjanja in varstva narave. Med člani, članicami in drugimi ljubitelji gobarjenja, širimo spoznanja o varstvu in pomembnosti gozdne mikoflore in gob kot naravnega bogastva. Menim, da nam to dobro uspeva in želim si, da bi bilo tudi v prihodnje tako. Letos, naša lepa narava, ni bila ravno radodarna z gobami. Kljub temu, nam je za razstavo uspelo nabrati in prikazati 214 vrst gob. Primerke gob za razstavo so nabirali člani, članice našega društva in krajani. Na pomoč pa so nam tudi tokrat priskočili člani in članice gobarskih društev Škofja Loka, Ribnica, Novo mesto in Lisička iz Maribora. Pri determinaciji oz. določanju gob so poleg staroste našega gobarskega društva go. Bogdana Tratnika sodelovali še: Slavko Šerod, Veronika Tratnik, Bojan Jereb in Pavle Gregorka. Predsednik društva je v svojem nagovoru omenil tudi gobarski dom na Šentrumarju, ki je zgrajen izključno z donatorskimi sredstvi in prostovoljnim delom članov, članic in simpatizerjev društva in služi svojemu namenu. |
|
Navzoče je pozdravil tudi župan občine Dobrepolje g. Janez Pavlin, pohvalil delo društva in poudaril, da se društvo aktivno vključuje v občinske prireditve in je vedno pripravljeno na sodelovanje, razstavo pa poimenoval kar festival gob in velik kulturni dogodek v občini Dobrepolje. Ob koncu še malo EPP je dejal župan. Občino Dobrepolje bomo poimenovali Zlatopolje in to po zaslugi naše občanke paraolimpijske prvakinje Veselke Pevec, ki je prejela zlato medaljo na paraolimpijskim igrah v Riu de Janeiru. Občina bo zagotovila organiziran avtobusni prevoz na sprejem paraolimpijske prvakinje, iz Vidma v Ljubljano v sredo 21.9.2016. V kratkem kulturnem programu, so pod vodstvom mentorice ga. Mateje Jere Grmek in ravnateljice ga. Tončke Rajer, s simpatično igrico in pesmijo nastopili učenci in učenke Osnovne Šole Stična, podružnična šola Krka. Igrico so poimenovali »Mi smo škratje iz krške jame«. S pesmijo so kulturni program popestrili še mešani pevski zbor Škrjanček iz Vidma, ženski pevski zbor Lastovke iz Grosuplja in ljudski pevci in godci Zarja Čušperk in Račna. |
|
V nedeljo pa je v okviru spremljevalnega programa razstave potekalo tekmovanje v pripravi gobjih jedi. Tekmovanje je potekalo v dveh kategorijah, in sicer v kuhanju gobje enolončnice in najizvirnejše oz. najbolj domiselne gobje jedi. Gobji golaž oz. enolončnico so udeleženci tekmovanja pripravljali na prireditvenem prostoru pred gasilskim domom. V tej kategoriji so sodelovale 4 ekipe in sicer: Gobarsko društvo Novo mesto, Trio Sombreros iz Zagorice, Gobarsko društvo Snežka iz Dobrovcev – Miklavž na Dravskem polju in Golaž Old Punca iz Grosuplja. V kategoriji najbolj domiselne gobje jedi se je tekmovanja udeležila ga. Pajk Darja iz Hočevja. Komisija v sestavi: Štefan Kastelic – predsednik komisije, člana sta bila Janez Gale in Franci Adamič. Komisija je imela zelo težko delo, saj so bile vse jedi pripravljene zelo dobro, kot je dejal predsednik komisije, če bi lahko, bi dal vsem prvo mesto. Po oceni komisije je prvo mesto za gobji golaž oz. gobjo enolončnico prejelo Gobarsko društvo Novo mesto, drugo mesto je zasedla ekipa Golaž Old punca iz Grosuplja, tretje mesto pa ekipa Trio Sombreros iz Zagorice. V kategoriji najbolj domiselne gobje jedi je prvo mesto zasedla ga. Darja Pajk iz Hočevja. Kot donator nam je pokale za tekmovanje tudi letos podarilo Zlatarstvo Gros iz Grosuplja. Komisija je izven konkurence ocenila tudi gobji golaž, ki so ga pripravili člani DGŠŠ Hočevje in je bil na voljo obiskovalcem ter menila, da je bil odličen, vendar domače društvo ne more sodelovati na tekmovanju, ki ga samo organizira. Da je bil golaž res dober se je videlo tudi po tem, da ga je zmanjkalo tako v soboto kot v nedeljo. Razstava vsako leto privablja nove in nove obiskovalce iz bližnje in daljne okolice, tudi iz sosednjih občin, kar nas še dodatno motivira. |
|
Tako je minil mesec september, ki ga je zaznamovalo zelo aktivno delo članov in članic društva. Trud, ki ga vložimo v razstavo gob, je bogato poplačam, ko vidimo zadovoljne obraze obiskovalcev in slišimo njihove pohvalne besede. Nasvidenje naslednje leto na 12. razstavi gob v Hočevju. |
UTRINKI IZ 11. LETNE SKUPŠČINE DRUŠTVA GOBARJEV ŠTOROVKE ŠENTRUMAR HOČEVJE |
|
V soboto, dne 12.3.2016, smo se člani društva gobarjev Štorovke Šentrumar Hočevje zbrali na 11. redni letni skupščini v prostorih Gostišča Krka na Krki. Po uvodnih besedah predsednika društva Pavleta Gregorke in pozdravu gostov smo nadaljevali z delom skupščine. Sledila so poročila organov društva o delu v letu 2015. Prvi je poročilo o delu društva podal predsednik Pavle Gregorka. Poudaril je, da si je društvo tudi v preteklem letu zadalo veliko nalog in lahko smo zadovoljni, saj so bile skoraj vse planirane aktivnosti v celoti realizirane. Pričnemo s tradicionalnim novoletnim pohodom na gobarski dom na Šentrumar in sicer iz treh smeri: Vidma, Krke in Hočevja. |
|
|
V mesecu juniju organiziramo Primožev pohod ravno tako iz treh smeri: Vidma, Krke in Hočevja. Pohodniki nabrane gobe prinesejo do gobarskega doma, kjer jih determiniramo in pripravimo manjšo razstavo.
Ob dnevu zemlje vsako leto organiziramo
čistilno akcijo skupaj s člani PGD Hočevje v Hočevju in njegovi okolici,
vse do gobarskega doma. |
Razstava je bila zelo dobro obiskana, v naše zadovoljstvo, vsako leto privablja več obiskovalcev. Ponedeljek, tretji dan razstave, je vsako leto namenjen učencem osnovnih šol. Pod strokovnim vodenjem predsednika društva, se je razstave ogledalo 182 učencev in učiteljev osnovne šole Stična PŠ Krka in osnovne šole Dobrepolje. Sodelovanja z osnovnimi šolami smo še posebno veseli, saj tudi na takšen način prenašamo svoje znanje o gobah in varstva narave na mlajše generacije. Ob 10-letnici društva smo izdali zbornik in CD plošček, v katerem smo zajeli vse aktivnosti skozi celotno 10-letno obdobje.
Aktivni smo bili tudi pri promociji
občine Videm in kraja Hočevje. Bili smo na sejmu Alpe Adria Turizem in
prosti čas, skupaj z osnovno šolo Dobrepolje in TD Dobrepolje smo se
udeležili mednarodnega festivala mladinske folklore osnovnih šol v
Rogaški Slatini, sodelujemo na nedeljskih večerih, dobrepoljskem
vandranju, in še bi lahko našteval o naših aktivnostih. Že vrsto let
zelo dobro sodelujemo z gobarskimi društvi iz Gorij, Kranja, Škofje Loke,
Novega mesta, Ribnice, GMD Ljubljana, GD Snežka iz Dobrovcev in ostalimi
gobarskimi društvi iz Slovenije in glivarskog društva Boletus iz
Umaga-Hrvaška. Naša druženja so zelo prijetna in hkrati koristna, saj si
izmenjujemo gobarske izkušnje in spoznavamo nove gobe in rastišča. |
|
Dobrepolje in osnovni šoli Stična PŠ Krka. Na skupščini je priznanje za osnovno šolo Stična PŠ Krka prevzela ga. Mateja Jere Grmek, ki se je v imenu vseh sodelavk zahvalila za priznanje in poudarila, da radi sodelujejo z našim društvom in si želijo sodelovanja tudi v prihodnje. Zahvalo pa smo podelili podporniku in donatorju g. Mihi Perko. |
Po končanem uradnem delu skupščine je sledilo še družabno srečanje. Hočevje, marec 2016 Predsednik DGŠŠ: Pavle Gregorka |