PESMI ZA NAŠ KRAJ

V nadaljevanju objavljamo nekaj pesmi na temo gob izpod peresa žal že pokojnega Pavla Mišmaša iz Krke, ki še dodatno obogatijo utrinke iz narave. Izbor pesmi je iz zbirke "Kam pa gremo! V gozd po gobe."
 

MUŠNICA
 
 

Kraj gozda mlada sraka
začudena glasno zakriči:
Tam v travi velikanska
pikapolonica mirno čepi !

Vsa radovedna stara
brž brž odleti na bližnji hrast.
Previdno vrat iztegne
in si ogleda pošast.

To je strupena goba
ta mlado pouči,
nato pa v širnem gozdu
novico razglasi:

Poglejte mojo hčerko,
kako je pametna.
Čeprav je še dojenček,
že mušnico pozna.

 

JURČEK
 
  Trije žametni jurčki
so na jasi sedeli
in si na toplem soncu
napete klobuke greli.

Največji zagleda
sosedovo Maro,
ki se jim bliža
z veliko košaro.

Hitro so se 
pod listje skrili.
Tam so se v strahu
vsi preznojili.

Kmalu najmanjši
spod listja pokuka
in usta raztegne
prav do klobuka.

 


Bratcem pove,
da ne vidi več Mare
in njene velike
požrešne košare.
 

Srečni veseli
so se objeli
in eno gobjo
pesem zapeli.

 

DEŽNIK
 
 

Vsa družina mišja urno na sprehod hiti,
ko nebo postane črno in v daljavi zagrmi.

Zdaj zapiha hladen veter in se huda ploha ulije.
Male miške cvilijo,mame se držijo.

Očka se na prste vzpne, vzklikne: Tu je streha!
Pod dežnik se stisnejo,kmalu dež poneha.

Male očke hvalijo: Očka, ti si sila!
Niti ena dlačica ni se nam zmočila.

Mama pa je užaljena in se prav grdo drži:
Kdo pa pere,  kuha in za vas skrbi ?

 

KARŽELJ
 
  Iz trave se kadi sopara,
na hribu kukavica kuka.
Pod starim votlim hrastom
bel jajček iz zemlje ven pokuka.
 
Počasi raste se redi,
nato na vrhu rahlo poči,
iz njega pa na dan prileze
Klobuk v oblekici sijoči.
 
Ko se razširi in vzravna,
vse gobe v gozdu ostrmijo,
brž zberejo se na posvet
in ga za kralja proglasijo.
 
A v bližnjem grmu tiho ždi
prelepa rdeča golobica
in sramežljivo karžlja gleda.
Morda bo še kdaj kraljica.